Knjigice
Pravljica · Zgodbe o živalih
Lev in miška
Ezopova basen o tem, kako lahko najmanjši pomaga največjemu
Tudi v jeziku: The Lion and the Mouse (angleščina) · Lev a myška (slovaščina)
Sredi širne savane, kjer trava valovi kot zlato morje, je pod staro akacijo dremal mogočni lev. Njegova rjava griva se je svetila v soncu in vsi so hodili okrog njega po prstih. Le drobna siva miška se je tako mudila domov, da ni gledala pod noge — smuk! — in že je stekla naravnost čez levjo šapo. Lev je odprl eno oko.
1
Velika šapa se je dvignila in — top! — miška je obtičala pod njo kot pod toplo goro. »Ne jezi se, veliki lev!« je zacvilila s tankim glaskom. »Nisem te hotela zbuditi. Izpusti me, prosim, in nekoč ti povrnem. Obljubim!« Lev jo je pogledal od blizu. Bila je tako majcena, da ga je pod brki zaščegetal smeh.
2
»Ti? Meni?« se je zasmejal lev, da je zabobnelo po savani. »Kako naj drobna miška pomaga kralju živali?« A smeh mu je zmehčal srce. Dvignil je šapo in miška je švignila v travo kot siva strelica. »Hvala!« je še zaklicala. »Boš videl — miška drži besedo!« Lev je zazehal in spet zaspal. Kdo bi verjel miški …
3
Prišlo je deževje. Po savani so zašumele tople plohe in trava je pognala više kot kdaj koli prej. Miška je imela pod koreninami akacije suho, mehko gnezdo, v katerem je prijetno dišalo po travi. Vsak dan je nosila domov semena in bilke ter poslušala, kako nekje daleč, čez vso mokro travo, zamolklo boben-boben rjove njen veliki znanec.
4
Nato je posijalo sušno sonce in trava se je obarvala v zlato. Lev je vsak dan prehodil svoje kraljestvo od reke do velike skale, zvečer pa je legel na njen topli rob in gledal, kako se nad savano prižigajo zvezde, ena za drugo. Ni vedel, da nekje v visoki travi drobna miška še vedno hrani svojo obljubo.
5
Nekega jutra pa so v savano prišli lovci z veliko mrežo iz debelih vrvi. Napeli so jo med travo, in ko je lev stopil vanjo — švist! — ga je mreža pograbila in potegnila visoko v krošnjo drevesa. Visel je med vejami, zavozlan kot v preveliki košari, in ni se mogel niti premakniti. Lovca sta odšla po voz.
6
Takrat je lev zarjovel. Rjovel je tako glasno in tako žalostno, da je zadrhtela vsa savana. Daleč stran je miška dvignila glavo iz gnezda. Ta glas je poznala! »Moj lev je v težavah,« je rekla. »Zdaj je čas, da držim besedo.« In stekla je skozi visoko travo, mimo trnja in kamnov, hitreje kot kdaj koli prej.
7
Miška je splezala po deblu naravnost do mreže. »Jaz sem, tvoja miška!« je zaklicala. »Kar mirno drži!« In začela je glodati. Vrv za vrvjo, nitko za nitko so grizli njeni drobni ostri zobki. Zunaj je legla noč, na nebu so se prižgale zvezde, miška pa je glodala in glodala in niti za trenutek ni odnehala.
8
Ob zori je počila še zadnja vrv — tresk! — in lev je zdrsnil skozi luknjo, mehko pristal v travi in se otresel kot po dežju. Bil je spet prost! »Ti,« je rekel in čisto od blizu pogledal drobno miško, »ti si me rešila. Najmanjša v savani je pomagala največjemu.« Miška je od samega ponosa zardela do konca repka.
9
Od tistega dne sta bila lev in miška najboljša prijatelja. Miška se je zdaj vsak dan vozila na levji grivi kot na zlatem prestolu in z vrha je videla vso širno savano. Lev pa je vsakomur, ki ga je hotel poslušati, rad povedal: »Tudi najmanjši lahko pomaga največjemu. Meni je to dokazala prav ta miška.«
10Konec
