Knjigice
Pravljica · Klasične pravljice
Motovilka
Stara pravljica o deklici z zlato kito
Tudi v jeziku: Rapunzel (angleščina) · Rapunzelka (slovaščina)
Nekoč sta si mož in žena zelo želela otroka. Tik ob njuni hiši je stal visok zid, za njim pa najlepši vrt, kar si ga more kdo misliti. V njem je rasla tudi motovilka, mehka in zelena.
1
Žena je gledala čez zid in si je tiste motovilke tako želela, da ni mogla ne jesti ne spati. Ko se je zmračilo, je mož splezal čez zid in natrgal pest solate.
2
Sredi vrta pa je stala vrtnarica — botra z vijoličastim šalom. »Kar trgaj,« je rekla. »A ko se vama rodi otrok, naj bom jaz njegova botra.« Mož je obljubil.
3
Rodila se je deklica in dali so ji ime Motovilka. Botra je prihajala vsako nedeljo, prinašala med in češnje in jo učila imena vseh rož.
4
Botra pa je bila sama in se je bala, da ji bo svet vzel Motovilko. Ko je deklica zrasla, jo je odpeljala v stolp sredi gozda. »Tu se ti ne bo zgodilo nič hudega,« je rekla.
5
Stolp ni imel ne vrat ne stopnic — samo okence čisto na vrhu. Kadar je botra prišla, je zaklicala: »Motovilka, Motovilka, spusti svoje lase!« In Motovilka je spustila kito kot dolgo zlato vrv.
6
Motovilka je v stolpu pela. Njen glas se je nosil čez vrhove dreves — tako lep, da so se ptice ustavljale, da bi poslušale.
7
Nekega dne je skozi gozd jezdil princ. Zaslišal je petje in obstal. Iskal je in iskal, a našel je samo stolp brez vrat.
8
Skril se je med drevesa in videl, kako botra pokliče in spleza po kiti. »Aha,« si je rekel. Naslednji večer je zaklical enako — in kita se je spustila.
9
Motovilka se je najprej ustrašila, potem pa sta se smejala do noči. Princ je prihajal vsak večer in vsakič prinesel svileno nitko. Iz nitk je Motovilka pletla lestev.
10
A nekega dne se je Motovilki zareklo. Botra je bila hkrati žalostna in jezna. Odrezala je kito, Motovilko pa odpeljala daleč proč, v hišico sredi travnika.
11
Ko je princ tisti večer priplezal v stolp, je bilo okno prazno. Iskal jo je po vsej deželi — čez hribe, čez reke, iz vasi v vas, leto in en dan.
12
In nekega jutra je čez travnik zaslišal petje, ki ga je poznal. Stekel je in tam je bila Motovilka. Objela sta se in oba jokala od sreče.
13
Kmalu je bila poroka in na njej je plesala tudi botra, ki ni bila nikoli več sama. Iz odrezane kite pa so na vrtu naredili gugalnico — najlepšo gugalnico na svetu.
14Konec
