Knjigice
Pravljica · Klasične pravljice
Sneguljčica
Stara pravljica o sedmih palčkih
Tudi v jeziku: Snow White (angleščina) · Snehulienka (slovaščina)
Nekoč se je kraljici rodila hčerka s kožo, belo kot sneg, z lički, rdečimi kot jabolko, in z lasmi, črnimi kot ebenovina. Imenovali so jo Sneguljčica.
1
Na gradu pa je živela tudi ošabna kraljica, ki je imela čarobno ogledalo. Vsak dan ga je vprašala: »Zrcalce, zrcalce, povej, kdo najlepši je v deželi tej?« In zrcalce je vsak dan reklo: »Ti, kraljica.«
2
Sneguljčica pa je rasla in bila vsak dan lepša. In nekega dne je zrcalce reklo: »Kraljica, lepa si — a Sneguljčica je tisočkrat lepša.« Kraljica je od jeze kar pozelenela.
3
»Odpelji jo daleč v gozd!« je ukazala lovcu. A lovec je bil dobrega srca. »Beži, Sneguljčica,« je šepnil, »in ne hodi domov.« Sneguljčica je stekla med drevesa, gozdne živali pa so ji kazale pot.
4
Globoko v gozdu je našla majhno hišico. Notri je stala mizica s sedmimi majhnimi krožniki in ob steni sedem majhnih posteljic. Sneguljčica je pokusila grižljaj s vsakega krožnika, potem pa se je, vsa zaspana, zvila kar čez tri posteljice.
5
Zvečer so domov prišli gospodarji hišice — sedem palčkov. »Kdo je sedel na mojem stolčku? Kdo je jedel z mojega krožnička?« so se čudili. Potem pa so zagledali spečo Sneguljčico in kar obstali.
6
Sneguljčica jim je povedala svojo zgodbo in palčki so rekli: »Ostani pri nas!« Ostala je in hišica še nikoli ni bila tako vesela. »A pazi,« so jo posvarili, »nikomur ne odpiraj vrat!«
7
Zrcalce pa je kraljici povedalo, da Sneguljčica živi pri palčkih za sedmimi gorami. Kraljica se je preoblekla v staro branjevko, vzela košaro najlepših jabolk in se odpravila v gozd.
8
»Jabolka, sladka jabolka!« je zaklicala pred hišico. Sneguljčica je pomolila glavo skozi okno. »Samo eno pokusi,« je rekla branjevka. Sneguljčica je ugriznila — in v tistem hipu zaspala.
9
Ko so palčki prišli domov, Sneguljčice niso mogli zbuditi. Postlali so ji posteljico iz stekla in cvetja na jasi ter bedeli ob njej, dan za dnem. Še gozdne živali so prihajale in tiho stale ob njej.
10
Mimo je prijezdil princ. Ko je zagledal spečo Sneguljčico, je obstal. »Naj jo samo pozdravim,« je prosil palčke, jo prijel za roko in jo nežno poljubil na čelo. In glej — grižljaj jabolka ji je zdrsnil iz ust.
11
Sneguljčica je odprla oči in se nasmehnila. Palčki so od veselja metali kape v zrak in zaplesali okrog jase, da se je gozd tresel od smeha.
12
Ošabna kraljica pa je vprašala zrcalce še zadnjič. »Sneguljčica je najlepša,« je reklo. Kraljica je od jeze spakirala svoje ogledalo in se odselila daleč, daleč proč. In prav nič niso pogrešali ne nje ne njenega zrcalca.
13
Kmalu je bila poroka. Sneguljčica in princ sta plesala na jasi pred hišico, sedem palčkov pa je igralo na piščali in bobenčke. In živeli so srečno do konca svojih dni.
14Konec
