
Pravljica · Klasične pravljice
Zlata gos
Stara pravljica o gosi, ki se je nihče ni mogel izpustiti
Tudi v jeziku: The Golden Goose (angleščina) · Zlatá hus (slovaščina)

Nekoč je imel oče tri sinove. Najmlajšemu je bilo ime Lenart. Bil je tih in dober, ljudje pa so mislili, da je preprost, in so se mu smejali.
1
Najstarejši je šel v gozd po drva. Mati mu je dala potico in steklenico vina. Sredi gozda je srečal majhnega sivega možiča. »Bi mi dal grižljaj?« »Nič ti ne dam!« je rekel in šel naprej.
2
Komaj je zamahnil s sekiro, mu je zdrsnila iz rok in se zapičila v štor. Sekire ni mogel izvleči, pa se je moral prazen vrniti domov. Enako se je zgodilo srednjemu bratu.
3
Nazadnje je smel v gozd še Lenart. Dobil je samo pogačo iz pepela in vrč kislega piva. A ko ga je možic prosil, je Lenart takoj sedel k njemu in vse razdelil na pol.
4
In glej: pogača je postala najlepša potica, kislo pivo pa sladko vino. »Ker imaš dobro srce,« je rekel možic, »podri tisto staro drevo. V koreninah boš našel darilo.«
5
Lenart je podrl drevo — in med koreninami je sedela gos. Vsako pero na njej je bilo iz čistega zlata. Vzel jo je v naročje in šel prenočit v gostilno.
6
V gostilni so bile tri hčere. »Kako lepo pero!« je rekla najstarejša. »Eno samo bom vzela.« Iztegnila je roko — in se prilepila na gos, da se ni mogla več izpustiti.
7
Prišla je druga sestra in zagrabila prvo — pa se je prilepila nanjo. Prišla je še tretja — in tudi ona. Vse tri so morale prenočiti kar tam, ena za drugo.
8
Zjutraj je Lenart vzel gos pod pazduho in šel naprej. Tri sestre pa so poskakovale za njim, hočeš nočeš, kamor je šel on.
9
Na polju jih je zagledal župnik. »Kaj pa to počnete?« je zavpil in prijel zadnjo za rokav — in se prilepil. Za njim se je prilepil še cerkovnik, potem pa še dva hlapca s koso.
10
Tako jih je Lenart pripeljal v mesto. Tam pa je živela kraljična, ki se še nikoli v življenju ni nasmejala. Nihče je ni znal nasmejati.
11
In takrat je čez trg priskakljala vrsta: Lenart, gos, tri sestre, župnik, cerkovnik in dva hlapca. Kraljična je pogledala — in se zasmejala tako, da se je morala držati za ograjo.
12
Ko se je zasmejala, se je zasmejalo vse mesto. Gos je pomahala s perutmi — in vsi so se izpustili. Sestre so si popravile predpasnike, župnik pa klobuk.
13
Lenart in kraljična sta postala prijatelja in kmalu je bila svatba. Zlata gos je odslej živela v grajskem vrtu, sivi možic pa je na svatbi dobil največji kos potice.
14Konec