Knjigice
Pravljica · Klasične pravljice
Palčica
Zgodba o drobceni deklici, ki se je rodila iz cveta
Tudi v jeziku: Thumbelina (angleščina) · Palculienka (slovaščina)
Neka žena si je tako zelo želela otročička, da je šla po nasvet k stari čarovnici. Ta ji je dala ječmenovo zrno: »Posadi ga v lonček in glej, kaj bo zraslo.« Zrasel je čudovit cvet, podoben tulipanu. Ko ga je žena poljubila, se je cvet odprl — in v njem je sedela drobcena deklica, komaj za palec velika. »Palčica ti bo ime,« je rekla žena.
1
Palčica je spala v zibki iz orehove lupine, pokrita s cvetnim listom vrtnice. Neke noči pa je skozi okno skočila velika rjava krastača. »Prav lepa ženička za mojega sina!« je zaregljala, zgrabila zibko in odskakljala z njo na vrt, do potoka. Tam je Palčico posadila na širok list lokvanja sredi vode, da ne bi mogla pobegniti.
2
Ko se je Palčica zjutraj zbudila sredi vode, je bridko zajokala. Slišale so jo male ribice. »Tako mila deklica pa naj bi živela pri krastači? Nikoli!« So oglodale steblo lokvanja in list je odplaval po potoku. Palčica je privezala svoj trak na belega metulja in ta jo je vlekel dalje, daleč od krastače, mimo mest in travnikov.
3
Vse poletje je Palčica živela sama sredi velikega travnika. Iz travnih bilk si je spletla posteljico in jo obesila pod velik repinčev list, da je bila na suhem. Jedla je sladki med iz cvetov in pila roso, ki se je zjutraj lesketala na listih. Ptice so ji pele, in dokler je sijalo sonce, ji je bilo prav lepo.
4
A prišla je jesen. Ptice so odletele, cvetlice so ovenele in veliki repinčev list se je zvil v suh rumen zvitek. Začelo je snežiti in vsaka snežinka je bila za drobno Palčico kot cela lopata snega. Njena oblekica iz cvetnih listov je bila za takšen mraz veliko pretanka. Tresla se je od mraza, ovila se je v suh list in se odpravila iskat zavetje za zimo.
5
Sredi strnišča je našla vratca v rov poljske miši. »Uboga stvarca!« je rekla miška v predpasniku. »Pridi noter, na toplo, in pojej kaj z mano.« Palčica je smela ostati vso zimo. Zunaj je pritiskal mraz, pri miški pa je prijetno dišalo po žitu in senu. V zahvalo je pospravljala miškino izbico in ji pripovedovala zgodbe, miška pa jo je rada poslušala.
6
Kmalu je prišel na obisk miškin sosed — krt v žametno črnem kožuhu z drobnimi naočniki. Bil je zelo bogat in zelo učen, a sonca in ptic ni maral. »Kaj komu mar petje!« je zamrmral. Palčica mu je vseeno morala zapeti in krt se je zaljubil v njen glas. Skopal je dolg temen rov med svojo in miškino hišo.
7
V temnem rovu je ležala lastovka z jekleno modrimi perutmi, čisto mrzla in negibna. »Neumna ptica,« je rekel krt. »Kdor poje, pozimi strada.« A Palčico je zabolelo srce. Ko sta miška in krt odšla, je lastovko pokrila z odejico iz sena in ji položila glavo na mehke prsi. Tedaj je začutila: tik-tik. Srce je še bilo!
8
Vso zimo je Palčica skrivaj hodila k lastovki. Prinašala ji je vodo v cvetnem listu in jo pokrivala s toplim senom. Lastovka je počasi odprla oči. »Hvala ti, drobna deklica,« je zašepetala. »Trn me je ranil v perut, da nisem mogla z drugimi na jug.« Ko je prišla pomlad, je lastovka spet lahko letela.
9
»Poleti z menoj v gozd!« je vabila lastovka. A Palčica ni hotela zapustiti dobre miške in lastovka je odletela sama. Potem pa je miška rekla: »Jeseni se boš poročila s krtom. Bogat je in imela boš vsega dovolj.« Palčica je morala presti in šivati balo, a vsak večer je stopila k vratcem in žalostno gledala proti nebu.
10
Prišel je dan poroke. Krt naj bi Palčico odpeljal globoko pod zemljo, kamor sonce nikoli ne posije. »Zbogom, sonce!« je rekla Palčica in zadnjič stegnila roke proti svetlobi. Tedaj se je nad njo oglasilo: »Cvit-cvit!« Njena lastovka! »Zima prihaja, letim na jug. Sedi mi na hrbet, Palčica, in poleti z mano!«
11
Palčica je sedla lastovki na hrbet in poletela nad gozdovi, gorami in morjem v tople kraje, kjer je vse cvetelo. Lastovka jo je posadila v najlepši beli cvet. In glej — v njem je stal droben kraljevič s tenkimi prozornimi krili, prav tako majhen kot ona. »Še nikoli nisem videl tako lepe deklice,« je rekel in snel svojo zlato krono.
12
»Bi bila moja kraljica, kraljica vseh cvetlic?« je vprašal kraljevič. Palčica je z veseljem rekla da. Iz vsakega cveta ji je drobcen prebivalec prinesel darilo — najlepše darilo pa so bila prozorna krilca, da je lahko letela s cveta na cvet. »Odslej ti bo ime Maja,« je rekel kraljevič. In lastovka jima je zapela najlepšo pesem.
13Konec
