Knjigice
Pravljica · Klasične pravljice
Cesarjeva nova oblačila
Zgodba o cesarju, ki je nasedel dvema prebrisanima tkalcema
Tudi v jeziku: The Emperor's New Clothes (angleščina) · Cisárove nové šaty (slovaščina)
Pred davnimi časi je živel cesar, ki je imel nova oblačila rajši kot vse drugo na svetu. Za vsako uro dneva je imel drugo opravo. Ni maral za vojake, ni maral za gledališče — samo da je lahko razkazoval svoja nova oblačila. Kakor o drugih kraljih rečejo: »Kralj je v svetovalnici,« so pri njem vedno rekli: »Cesar je v garderobi.«
1
Nekega dne sta v mesto prišla dva sleparja. Razglašala sta, da znata tkati najlepše blago na svetu. »Naše blago ima čudežno lastnost,« sta rekla. »Nevidno je vsakomur, ki ni pripraven za svojo službo ali ki je nespametno neumen.« »Imenitno!« je pomislil cesar. »Če si omislim tako obleko, bom takoj vedel, kdo v moji deželi ni za svojo službo!«
2
Cesar je sleparjema dal polno mošnjo denarja, najfinejšo svilo in zlate niti. Onadva pa sta svilo in zlato skrila v svoji torbi ter postavila dve veliki statvi. Pozno v noč sta sedela ob njih in migala s praznimi rokami, kakor da tketa. Zahtevala sta še več svile in še več zlata — a vse je romalo naravnost v njuni torbi. Na statvah ni bilo prav nobene, niti ene same nitke.
3
»Rad bi vedel, kako napreduje moje blago,« si je rekel cesar in k tkalcema poslal svojega starega poštenega ministra. Minister je gledal in gledal, pa ni videl ničesar — saj ničesar tudi bilo ni. »Joj,« se je prestrašil, »sem mar neumen? Tega ne sme nihče izvedeti!« In je rekel na glas: »Prekrasno! Kakšni vzorci, kakšne barve! Cesarju povem, da mi je nadvse všeč.«
4
Kmalu je cesar poslal še drugega zvestega uradnika. Tudi ta je strmel v prazne statve in videl — nič. »Neumen vendar nisem,« je premišljeval. »Potem pa najbrž nisem pripraven za svojo službo. Tega ne sme nihče opaziti!« In je hvalil blago, ki ga ni videl: »Kako fino, kako čudovito!« Kmalu je vse mesto govorilo samo še o imenitni tkanini.
5
Nazadnje si je hotel blago ogledati cesar sam. Z množico izbranih dvorjanov je stopil k statvam, kjer sta sleparja pridno tkala — brez ene same niti. Cesar je gledal in gledal in ni videl ničesar. »Kaj?« se je prestrašil. »Sem mar neumen? Nisem pripraven za cesarja? Kaj hujšega se mi ne bi moglo zgoditi!« Zato je rekel: »O, prelepo je! Prav po cesarsko!« In vsi dvorjani so kimali: »Prelepo, veličanstvo!«
6
Vso noč pred veliko procesijo sta sleparja sedela pri šestnajstih svečah, da bi vsi videli, kako pridno dokončujeta cesarjeva nova oblačila. Ljudje na ulici so videli luč in govorili: »Glejte, kako se jima mudi!« Rezala sta zrak z velikimi škarjami, šivala s šivanko brez niti in nazadnje slovesno razglasila: »Poglejte — cesarjeva nova oblačila so gotova!«
7
»Izvolite, veličanstvo: hlače, suknja, plašč!« sta govorila sleparja in držala roke v zrak, kakor da nekaj nosita. »Vse je lahko kot pajčevina — človek bi kar mislil, da nima ničesar na sebi, a prav to je največja lepota!« Cesar je odložil svoja oblačila in sleparja sta ga navidezno oblačila kos za kosom. Pred velikim ogledalom se je obračal in sukal. »Kako imenitno pristoji!« so vzklikali dvorjani.
8
In cesar je šel v procesiji pod krasnim baldahinom. Komorniki so stopali za njim in nosili vlečko, ki je ni bilo. Vsi ljudje na ulicah in ob oknih so vzklikali: »Kako čudovita so cesarjeva nova oblačila! Kakšna vlečka, kakšen kroj!« Nihče ni hotel priznati, da ne vidi ničesar — saj bi to pomenilo, da je neumen ali da ni pripraven za svojo službo.
9
Tedaj pa se je oglasil majhen otrok v rdeči kapici: »Saj nič nima oblečenega!« — »Ljubi bog, poslušajte glas nedolžnega otroka!« je rekel njegov oče. In od ust do ust je šlo šepetanje: »Otrok pravi, da nič nima oblečenega …« Nazadnje je vzkliknilo vse ljudstvo: »Saj nič nima oblečenega!« Cesar pa je slišal vsako besedo.
10
Cesarja je spreletel srh, kajti zazdelo se mu je, da imajo ljudje čisto prav. A pomislil je: »Zdaj moram vzdržati do konca procesije.« Zato se je vzravnal in z visoko dvignjeno glavo stopal še bolj ponosno kot poprej. Komorniki pa so hodili za njim in še naprej slovesno nosili vlečko — vlečko, ki je sploh ni bilo.
11Konec
