Knjigice
Pravljica · Zgodbe o živalih
Riki-tiki-tavi
Zgodba o pogumnem mungu, ki je obvaroval vrt
Tudi v jeziku: Rikki-Tikki-Tavi (angleščina) · Rikki-tikki-tavi (slovaščina)
Nekega poletja je velika povodenj zalila mungov rov na robu vrta. Voda je odnesla malega munga po jarku, ga premetavala in vrtela, dokler ni obležal na vrtni stezi — moker, blaten in čisto brez moči. Tam ga je našel deček Tedi. »Mama, poglej!« je poklical. »Mungo je. Ves premočen je in komaj diha. Vzemimo ga v hišo in ga posušimo!«
1
V hiši so ga zavili v mehko krpo in ga pogreli ob ognju. Mungo je kihnil, odprl oči in že smuknil Tediju na ramo. Vse je hotel povohati in povsod pomoliti svoj rožnati smrček, kajti geslo vseh mungov se glasi: »Teci in poizvedi!« Ko je stekel čez mizo, je veselo zažvrgolel: »Riki-tiki-tiki-tavi!« In tako je dobil ime — Riki-tiki-tavi.
2
Zjutraj je Riki odšel raziskovat velik vrt, poln vrtnic, bambusa in pomarančevcev. V grmu je zaslišal žalostno petje. Ob visečem gnezdu, sešitem iz listov, sta sedela ptiček krojaček Darzi in njegova žena. »Zakaj jokata?« je vprašal Riki. »Kobri Nag in Nagajna vladata vrtu,« je zašepetal Darzi. »Vseh nas je strah — nikjer ni več varno.«
3
Tedaj se je iz trave dvignil Nag, velika črna kobra, in razprl kapuco z znamenjem očal na hrbtu. »Jaz sem Nag. Boj se me!« je zasikal. A Riki se ni bal, kajti mungi se kač ne bojijo. Za njegovim hrbtom se je tiho priplazila Nagajna — Darzi je zavpil in Riki je odskočil visoko v zrak. Kobri sta se spogledali: dokler je mungo na vrtu, ne bo nič po njuno.
4
Zvečer je ob zidu šušljal pižmar Čučundra, ki si nikoli ne upa na sredino sobe. »Riki, nocoj se pripravlja nekaj hudega,« je zašepetal. Riki je prisluhnil in pri odtoku kopalnice zaslišal kobri. »Ko v hiši ne bo ljudi,« je sikala Nagajna, »bo ves vrt spet najin. Pojdi, Nag, in počakaj znotraj.« Rikiju je srce močno utripalo, a ni okleval niti trenutek.
5
V temni kopalnici se je Nag zvil okrog velikega vrča za vodo in čakal. Riki se je tiho priplazil bliže, se pognal in ga trdno zgrabil. Kako sta se premetavala sem in tja! Ropot je zbudil hišo in oče je pritekel na pomoč. Ko se je zdanilo, je bilo vsega konec — in velike kobre ni bilo več. »Riki nas je rešil,« je rekel oče. »Naš mali junak.«
6
Darzi je na ves glas prepeval slavo Rikiju. »Ne poj še!« ga je ustavil Riki. »Nagajna je še tu, v gredi z melonami pa skriva jajca. Iz njih se bodo izvalile nove kobre!« Darzijeva žena je bila pametna ptička: pred Nagajno se je delala, da ima zlomljeno perutnico, in jo počasi, poskok za poskokom, zvabila daleč stran od gredice.
7
Riki je smuknil med melone in v topli prsti našel kobrina jajca z mehko belo lupino. Enega za drugim jih je pretrl, da iz njih ne bi prilezle mlade kobre. Že je hotel razbiti še zadnje, ko je z vrta zaslišal Darzijevo ženo: »Riki, hitro! Nagajna je šla na verando — k Tediju!« Riki je pograbil zadnje jajce in stekel k hiši, kar so ga nesle noge.
8
Na verandi je družina sedela pri zajtrku, negibna kot kamen, kajti tik ob Tedijevem stolu se je zibala Nagajna, pripravljena na skok. Tedaj je pritekel Riki z jajcem v gobčku. »Nagajna, obrni se!« je zaklical. »Tvoje zadnje jajce imam. Vsa druga so uničena.« Kobra se je obrnila k njemu in Tedijev oče je dečka bliskovito potegnil na varno.
9
»Vrni mi jajce, Riki!« je zaprosila Nagajna. A ko ga je zgrabila, je švignila z verande in zbežala proti svojemu rovu pod trnovim grmom. Riki je tekel tik za njo, hitro kot še nikoli. Vedel je nekaj, česar si drugi niso upali niti pomisliti: kdor gre za kobro v njen podzemni rov, mora biti zelo, zelo pogumen. In Riki je smuknil za njo v temo.
10
Trava nad rovom se je umirila. »Riki je izgubljen,« je žalostno zapel Darzi. »Rov pod zemljo je kobrino kraljestvo.« A tedaj se je prst zganila in iz rova je prilezel Riki — ves prašen, utrujen in živ. Otresel si je dlako in mirno rekel: »Vsega je konec. Tudi nje ni bilo več.« Ptice so novico ponesle od grma do grma po vsem vrtu.
11
Tisti večer je Riki večerjal pri Tedijevi mizi in zaspal na njegovi rami. Ptice so pele njegovo ime po vsem vrtu, kajti spet je bilo varno gnezditi, peti in letati. Riki-tiki-tavi pa je odslej vsako jutro ponosno obhodil vrt, od zidu do zidu. In dokler ga je čuval on, si nobena kobra ni upala niti pogledati skozi vrtna vrata.
12Konec
