Knjigice
Pravljica · Klasične pravljice
Obuti maček
Stara pravljica o mačku, ki je znal več kot vsi skupaj
Tudi v jeziku: Puss in Boots (angleščina) · Kocúr v čižmách (slovaščina)
Star mlinar je imel tri sinove. Najstarejšemu je zapustil mlin, srednjemu osla, najmlajšemu Mihi pa samo mačka. »Kaj bom pa jaz z mačkom?« je vzdihnil Miha.
1
Maček pa je rekel: »Nič ne skrbi. Daj mi samo par škornjev in eno vrečo — pa boš videl.« Miha se je začudil, a mu je škornje vseeno dal.
2
Maček je šel na travnik, v vrečo nastavil malo zeleneža in počakal. Kmalu je vanjo skočil debel zajec. Maček je vrečo zavezal in odšel naravnost na grad.
3
»Vaše veličanstvo,« je rekel maček in se globoko priklonil, »moj gospodar, grof Karabaški, vam pošilja darilo.« Kralj je bil zelo zadovoljen.
4
Tako je maček hodil na grad teden za tednom. Vedno je prinesel darilo in vedno je rekel: »Od grofa Karabaškega.« Kralj se je začel spraševati, kdo neki je ta grof.
5
Nekega dne je maček izvedel, da se bo kralj s hčerko peljal ob reki. »Hitro,« je rekel Mihi, »skoči v vodo in pusti vse meni.«
6
Ko se je kočija pripeljala, je maček zavpil: »Na pomoč! Grof Karabaški se kopa, obleko pa so mu odnesli!« Kralj je takoj poslal po najlepša oblačila.
7
V lepi obleki je bil Miha videti kot pravi grof. Kralj ga je povabil v kočijo, kraljična pa se mu je nasmehnila. Miha si je mislil: takega dne pa še nisem doživel.
8
Maček je stekel naprej. Vsakemu kmetu na polju je rekel: »Če vas kralj vpraša, čigava je ta zemlja, recite: grofa Karabaškega!« In tako so tudi rekli.
9
Vsa polja, vsi travniki in vsi gozdovi so bili torej »grofa Karabaškega«. Kralj je bil vedno bolj navdušen. »Kakšno lepo posestvo imate!«
10
Vsa ta zemlja pa je v resnici pripadala velikanu, ki je živel v ogromnem gradu. Maček je pogumno potrkal na njegova vrata.
11
»Pravijo, da se znate spremeniti v leva,« je rekel maček velikanu. Velikan je zarjovel in postal lev. »Oh,« je rekel maček. »V miš pa gotovo ne znate.«
12
»Kaj pa še!« je zavpil velikan — in v hipu je bil miška. Maček je hitro pokril miš s klobukom, jo odnesel na travnik in jo izpustil. Velikan se ni nikoli več vrnil.
13
Ko se je kočija pripeljala do gradu, je maček stal na stopnicah: »Dobrodošli pri grofu Karabaškem!« Kmalu je bila svatba, maček pa je odtlej lovil miši samo še za zabavo.
14Konec
