Knjigice
Pravljica · Zgodbe o živalih
Zgodba o mucku Tomu
Zgodba o treh muckih, ki niso znali ostati čisti
Tudi v jeziku: The Tale of Tom Kitten (angleščina) · Rozprávka o mačiatku Tomovi (slovaščina)
Za starim vrtnim zidom je živela mačka gospa Brkica s tremi mucki: Tačko, Piko in muckom Tomom. Nekega popoldneva je pričakovala imenitne goste na čaju. Mucki pa so se ravno tedaj podili po pragu in se valjali v prahu, da so bili njihovi sivi kožuščki še bolj sivi. »Noter, vsi trije!« je poklicala mama. »Danes morate biti najlepši mucki na svetu.«
1
Gospa Brkica jim je umila smrčke in tačke, jih skrtačila po kožuščku in počesala repke. Tačka in Pika sta dobili čiste bele predpasnike in slamnika. Tom pa je bil tako okrogel in debelušen, da je njegova modra obleka komaj šla čez trebušček. Pok, pok! — dva gumba sta kar odletela. Mama je vzdihnila in ju prišila nazaj.
2
»Zdaj pa na vrt,« je rekla mama, »in hodite po zadnjih tačkah, stran od blata in stran od saj. Čez natanko pol ure pridejo gostje — do takrat morate ostati čisti!« Mucki so odcapljali po stezici, a hoja po dveh nogah jim ni šla prav nič od tačk. Pika se je spotaknila ob predpasnik, Tom pa je že na prvi stopnici izgubil še en gumb.
3
Seveda ni zdržalo niti pet minut. Mucki so pozabili na goste in splezali na skalnjak, med kamne in rože. Tomova obleka je postajala vse bolj tesna. Pok! — je odletel gumb. Pok, pok! — še dva. Slamnika obeh sestric sta zdrsnila v praprot, beli predpasnik pa se je zataknil za vejico in obvisel na grmu.
4
Na vrhu zidu so nazadnje obsedeli vsi trije, drug ob drugem — razmršeni, brez gumbov in skoraj brez oblek. Tomova modra obleka je zlezla z njega kos za kosom in popadala med praproti. »Ojoj,« je rekla Tačka, »kaj bo rekla mama, ko nas vidi?« A namesto mame je po stezici prikorakalo nekaj čisto drugega: cap, cap, cap.
5
Mimo so prikorakale tri bele race z ribnika: racman Mlakar ter raci Rebeka in Metka. Ko so zagledale raztresena oblačila, so se ustavile. »Kakšen imeniten slamnik!« je rekla Rebeka in si ga posadila na glavo. Metka si je nadela predpasnik. Mucki na zidu so gledali z odprtimi usti in od smeha skoraj popadali dol.
6
Racman Mlakar pa je pobral Tomovo modro obleko in si jo počasi, slovesno oblekel. Široki rokavi so mu segali dol čez peruti, gumbov pa tako ali tako ni bilo več. »Zelo mi pristaja,« je zadovoljno rekel in se postavil kot pravi gospod. Potem so vse tri race dvignile kljune in odkorakale po stezi: cap, cap, cap.
7
Tedaj je na vrt stopila gospa Brkica. Zagledala je svoje mucke na zidu — brez oblek, brez slamnikov, brez enega samega gumba. »Ooh!« je vzkliknila, jih potegnila z zidu in poslala naravnost po stopnicah navzgor: »V posteljo, vsi trije!« Gostom je rekla, da so mucki v postelji z ošpicami — kar seveda ni bilo res.
8
Medtem ko je mama spodaj gostom natakala čaj, se je z vrha hiše slišalo: bum! tresk! hihihi! Mucki namreč sploh niso bili v postelji. Skakali so po blazinah, se lovili po sobi in se valjali v tako divjem vrtincu, da je gostom nad glavami kar pokal strop. Čajne skodelice so žvenketale, gospa Brkica pa se je delala, da nič ne sliši.
9
In race? Race so ponosno odkorakale do ribnika in zaplavale. Slamniki, predpasniki in modra obleka — prav vse je šlo naravnost na dno, saj ni imelo niti enega gumba več. Racman Mlakar, Rebeka in Metka pa še danes molijo glave pod vodo in iščejo svoja imenitna oblačila. Če greš kdaj mimo ribnika, jih boš videl: rep gor, glava dol.
10Konec
