Knjigice
Pravljica · Klasične pravljice
Pepelka
Stara pravljica o steklenem čeveljčku
Tudi v jeziku: Cinderella (angleščina) · Popoluška (slovaščina)
Nekoč je živelo dekle, ki je imelo mačeho in dve polsestri. Od jutra do večera je pomivala, pometala in kuhala, sestri pa sta se samo lišpali in ukazovali.
1
Zvečer je utrujena sedla k ognjišču, med pepel in ogorke. Zato so ji vsi rekli — Pepelka. A niti tam ni bila sama: iz kota so pokukale prijazne miške.
2
Nekega dne je potrkal kraljevi sel. Prinesel je zlato pismo: na gradu bo velik ples in vabljena so vsa dekleta v deželi!
3
Sestri sta se ves dan sukali pred ogledalom. »Ti pa ostani doma in pospravi!« sta ukazali Pepelki. Ko je voz odpeljal, se je Pepelka na vrtu razjokala.
4
Kar naenkrat je vrt zasijal. Pred njo je stala majhna gospa v lila plašču z drobno srebrno palčko. »Ne joči, Pepelka,« je rekla. »Na ples pojdeš — jaz bom že poskrbela za to.«
5
Palčka je švignila — in iz buče je zrasla zlata kočija. Švignila je še enkrat — in miške so postale beli konjički. Pepelka je od začudenja kar zaploskala.
6
Nato se je palčka dotaknila še njene obleke. Zakrpana obleka se je spremenila v svilnato modro haljo, na nogah pa sta se zalesketala steklena čeveljčka. »A zapomni si,« je naročila gospa, »ob polnoči se vse spremeni nazaj!«
7
Na gradu je zaigrala glasba. Ko je Pepelka stopila v dvorano, so vsi obstali. »Kdo je ta lepa neznanka?« so šepetali gostje. Še sestri je nista spoznali.
8
Princ je ves večer plesal samo z njo. Vrtela sta se in se smejala, ure pa so tekle, kot bi trenil.
9
Bam! Ura na stolpu je začela biti polnoč. »Oditi moram!« je vzkliknila Pepelka in stekla po stopnicah. Tako se ji je mudilo, da ji je z noge zdrsnil en stekleni čeveljček.
10
Zunaj je kočija spet postala buča, konjički pa miške. Pepelka je v svoji stari obleki tekla domov. A v roki je stiskala drugi čeveljček — in v srcu najlepši večer.
11
Princ pa lepe neznanke ni mogel pozabiti. Šel je od hiše do hiše in vsa dekleta v deželi so pomerjala stekleni čeveljček. Tudi sestri sta stiskali prste — a nič.
12
»Naj pomeri še Pepelka!« je rekel princ. Sestri sta prhnili, a čeveljček ji je bil kot ulit. Nato je iz žepa potegnila še drugega. Princ se je nasmehnil: »Našel sem te.«
13
Kmalu je bila na gradu poroka. Pepelka je bila lepa kot sonce, miške so dobile polno skledo drobtin, in če se ni nič spremenilo, sta s princem srečna še danes.
14Konec
