Knjigice
Pravljica · Klasične pravljice
Rdeča kapica
Stara pravljica o deklici, ki je zavila s poti
Tudi v jeziku: Little Red Riding Hood (angleščina) · Červená čiapočka (slovaščina)
Nekoč je živela deklica, ki so jo imeli vsi radi. Babica ji je sešila ogrinjalo z rdečo kapuco in deklica ga ni hotela nikoli več sneti. Zato so ji vsi rekli — Rdeča kapica.
1
Nekega jutra je mama rekla: »Babica je zbolela. Nesi ji potico in vrček soka, da se ji povrnejo moči. Pojdi lepo naravnost po poti in nikamor ne zavij!«
2
Pot je vodila skozi gozd. Ptice so pele, veverice so skakale z veje na vejo in Rdeča kapica je veselo hopsala po poti.
3
Kar naenkrat je sredi poti stal velik siv volk. »Dober dan, Rdeča kapica,« je rekel z najbolj sladkim glasom. »Kam pa kam tako zgodaj?« — »K babici grem. Bolna je in nesem ji potico in sok.«
4
»Poglej, koliko rož!« je rekel volk. »Babica bi jih bila gotovo vesela.« In Rdeča kapica je stopila s poti ter začela nabirati šopek. Eno rožico tu, eno tam — in vedno globlje v gozd.
5
Volk pa je stekel po bližnjici naravnost k babičini hišici. Trk, trk! »Kdo je?« je zaklicala babica. »Rdeča kapica,« je s tankim glaskom zlagal volk — in smuknil noter.
6
Ham! Volk je babico pogoltnil kar celo, v enem samem požirku. Potem si je poveznil njeno nočno čepico na glavo, zlezel v posteljo in se pokril do nosu.
7
Ko je Rdeča kapica prišla do hišice, so bila vrata na stežaj odprta. »Kako čudno,« je pomislila. Znotraj je bilo tiho in temačno. »Babica, tukaj sem!«
8
»Babica, kako velika ušesa imaš!« — »Da te bolje slišim.« — »Babica, kako velike oči imaš!« — »Da te bolje vidim.«
9
»Babica, kako velike zobe imaš!« — »Da te lažje POŽREM!« Volk je skočil iz postelje in — ham! — pogoltnil še Rdečo kapico. Potem se je zleknil nazaj in zasmrčal, da so šipe žvenketale.
10
Mimo hišice je prišel lovec. »Ojej, kako babica smrči!« se je začudil. Pokukal je skozi okno — in zagledal volka z ogromnim okroglim trebuhom. »Aha!« je rekel. »Ti porednež ti!«
11
Lovec je volka tako krepko požgečkal po trebuhu, da je volk na ves glas kihnil. Aaa-aaa-ČIH! In glej — ven sta skočili Rdeča kapica in babica, celi in zdravi!
12
Volku je bilo tako nerodno, da je stisnil rep med noge in zbežal daleč, daleč v gozd. In nikoli več se ni prikazal.
13
Potem so vsi trije sedli za mizo. Jedli so potico, pili sok in babica je rekla, da se še nikoli ni tako dobro najedla. Rdeča kapica pa si je mislila: »Nikoli več ne zavijem s poti.«
14Konec
