Knjigice
Pravljica · Klasične pravljice
Palček
Zgodba o dečku, majhnem kot palec
Tudi v jeziku: Tom Thumb (angleščina) · Palčík (slovaščina)
Na robu vasi sta živela mož in žena, ki sta imela vse, kar potrebuje dom — le otroka ne. »Ah,« je vzdihnila žena, »kako srečna bi bila, če bi imela otročička, pa čeprav ne bi bil večji od palca!« In glej: še tisto leto se jima je rodil deček, zdrav in nasmejan, a zares ne večji od palca. »Naš Palček!« sta se smejala od sreče. In Palček je ostal majhen — srce pa je imel veliko.
1
Palček je spal v orehovi lupini, za mizo je sedel na naprstniku, mamin gumb je bil zanj kolo in očetov škorenj cel grad. A nihče v hiši ni bil bolj pogumen od njega. »Majhen sem,« je rekel, »zato pa pridem povsod — celo skozi ključavnico!« In res je smuknil skoznjo, da se je mama smejala do solz, oče pa je ponosno zmajeval z glavo.
2
Nekega jutra je oče vzdihnil: »Kdo bo gnal konja na njivo, ko imam sam polne roke dela?« — »Jaz!« je zaklical Palček. Oče ga je posadil konju v uho in Palček je zavpil: »Hi, konjiček, dijo!« Konj je ubogal vsako njegovo besedo. Ljudje ob poti so obstali in mežikali: konj je stopal čisto sam, voz pa je peljal za njim — in nikjer nobenega voznika!
3
»Čigav je ta konj, ki hodi kar sam?« so spraševali vaščani. Tedaj je oče vzel Palčka iz konjevega uhlja in ga posadil na dlan. »Moj sin ga vodi!« je rekel ponosno. Vsi so ploskali, Palček pa se je priklonil tako globoko, da mu je zelena kapica zdrsnila čez oči. Zvečer je zaspal v očetovem toplem žepu, utrujen in srečen.
4
Naslednji dan je Palček sedel na okenski polici in drobil kruhek. Kar naenkrat — šum kril! Velika siva vrana je mislila, da je drobtina, ga zgrabila s kljunom in odletela z njim visoko nad strehe. »Hej, jaz nisem kruh!« je vpil Palček. Pod njim so plavali travniki in reke, majhni kot igrače. Malo ga je bilo strah — a res samo malo.
5
Vrana ga je spustila sredi širokega travnika. »Uf!« je rekel Palček in pristal v mehki travi, visoki kot gozd. Ko je premišljeval, kod se gre domov, je prišla mimo velika lisasta krava. Mulila je travo, šop za šopom — in preden je Palček utegnil zavpiti, ga je pogoltnila kar s travo vred. V kravjem trebuhu pa je bilo temno kot v peči.
6
»Hej! Nič več trave sem dol!« je zavpil Palček na ves glas. Krava se je začudila: kdo neki govori v njenem trebuhu? Zaščegetalo jo je v nosu in — ačih! — kihnila je tako močno, da je Palček v visokem loku zletel naravnost v potok. Komaj je pomolil glavo iz vode, ga je — hop! — pogoltnila velika srebrna riba.
7
Riba s Palčkom v trebuhu je plavala po reki navzdol, vse do kraljevega mesta. Tam je kraljevi ribič ravno vlekel iz vode svojo veliko mrežo. »Kakšna lepa riba!« se je razveselil. »Ta bo za kraljevo mizo!« In jo je odnesel naravnost v grajsko kuhinjo, kjer so brbotali lonci in je dišalo po sveže pečenem kruhu.
8
Kuhar je razprl ribo z velikim nožem — in obstal z odprtimi usti. Iz ribe je stopil droben deček, si popravil zeleno kapico in se vljudno priklonil: »Lep dober dan! Palček mi je ime.« Kuhar je od začudenja sedel na tla, kuhinjske pomočnice pa so tekle po vsem gradu: »Čudež! V ribi je bil deček, majhen kot palec!«
9
Kralj je posadil Palčka na svojo dlan in se smejal od veselja. »Tako pogumnega junaka še ni bilo na mojem dvoru!« Imenoval ga je za najmanjšega viteza v deželi. Palček je dobil meč iz šivanke in jahal je sivo miško, ki jo je sam izuril. Kadar je odjezdil čez dolgo mizo, mimo skled in kozarcev, je ves dvor vzklikal in ploskal.
10
A nekega večera je Palček zavzdihnil: »Dobri kralj, vse imam — le mame in očeta ne.« Kralj je pokimal: »Zvest vitez, ki ima rad svoj dom, je vreden največ.« Podaril mu je zlatnik, večji od Palčka samega, in drobno kočijo, ki jo je vlekla njegova miška. »Vrni se, kadar boš želel,« je rekel kralj. In Palček se je odpeljal proti domu.
11
Pred hišo sta sedela oče in mama in gledala v tihi večer. Kar naenkrat — cin, cin! — je pripeljala miška z drobno kočijo in iz nje je skočil Palček: »Mama! Oče! Doma sem!« Objela sta ga, kolikor se sploh da objeti tako majhnega sina. Kraljevi zlatnik jim je prinesel obilje za vse žive dni. In če ni umrl, naš Palček še danes jaha svojo sivo miško.
12Konec
