Knjigice
Pravljica · Slovenske pripovedke
Kralj Matjaž
Pravljica o kralju, ki spi pod goro Peco
Tudi v jeziku: King Matjaž (angleščina) · Kráľ Matiaš (slovaščina)
Nekoč je deželi vladal dober kralj Matjaž. Skrbel je, da so imeli vsi dovolj kruha, in nihče ni bil sam. Ljudje so peli: "Ob Matjaževem času je bilo vse polje zlato!"
1
A prišli so težki časi. Od vseh strani so se privalili temni oblaki in kralj s svojo vojsko se je moral umakniti visoko pod goro Peco.
2
Tedaj se je zgodil čudež. Gora se je odprla kakor velika kamnita vrata in povabila kralja ter njegove vojake v topel, varen dom pod zemljo.
3
V veliki dvorani je kralj Matjaž sedel za kamnito mizo in zaspal. Okoli njega so zaspali vsi njegovi vojaki. In kraljeva bela brada je počasi, počasi rasla — ovila se je okrog mize, enkrat, dvakrat, trikrat …
4
Minilo je sto let in še sto. Nekega poletja je pastirček Tine pasel ovce na Peci. Ena ovčka je zašla med skale — in Tine je za njo našel skrivnosten vhod v goro.
5
Tine je stopil v goro. V veliki dvorani je gorela zlata svetloba. Povsod so spali vojaki, za kamnito mizo pa je spal kralj z dolgo belo brado. Tedaj je kralj odprl eno oko.
6
"Povej mi, pastirček," je rekel kralj s toplim glasom, "ali lastovke še prinašajo pomlad in ali lipe še cvetijo?" "Še, kralj Matjaž, vsako leto!" je pogumno odgovoril Tine.
7
Kralj se je nasmehnil. "Potem je svet še dober. Ko se moja brada devetkrat ovije okrog mize, se zbudimo in takrat pridejo najlepši časi." V Tinetovo dlan je položil zlat cekin.
8
Gora se je za Tinetom tiho zaprla. Domov je pritekel z zlatim cekinom in zgodbo, ki je ni nihče nikoli pozabil. "Kralj Matjaž spi in čaka," je pravil, "in nekoč se zbudi!"
9
In še danes, ko greš mimo gore Pece, stopaj tiho. Globoko pod skalami spi dobri kralj Matjaž s svojo vojsko. Njegova brada raste in raste — in ko se devetkrat ovije okrog kamnite mize, pridejo zlati časi za vse.
10Konec
